»Ah to! Nimam časa! Sploh pa nisem za nič nadarjen!«
Ne verjamem! Še več, vabim te, da si vzameš čas in razmisliš o tem. Morda ti je blizu pero, občuduješ les, glino, steklo, vrtnarske stvaritve… ? Delati z rokami in se odmakniti od norosti vsakdana. Zato! Ne za denar! Verjamem, da je v tem lek, ki izpopolnjuje.
Ali poznaš tisti globoki občutek ustvarjalne sile, ki te posrka in sploh nisi tu? In potem, ko »prideš nazaj«, zadovoljen, skoraj omotičen od radosti? Dati duši, da poje in tako podpreti zdravje.
–
Milangela
