Zadnja meditacija v letu 22 se je zgodila na zimski solsticij; bila je sreda, dan naših vsakotedenskih srečanj. Svojevrstna pomenljivost, ki ne dopušča dvoma. Skupino povezuje duhovna rast, a smo zaradi občutenja, razumevanja in svojstvene topline kot družina, kjer si pomagamo in smo si v oporo.

Nekoč sem sanjala o tem, kako bom počela zanimive reči v prenovljeni stari hiši ob velikem kaminu – kamor bo povabljen vsak, ki si želi mirno uživati v ustvarjalnih delavnicah, prisluhniti lepi deklamaciji, poklepetati s podobno mislečimi ob skodelici domačega čaja in slastnih piškotih. Kamor bi človek šel po mir.